Na razvojnem forumu tudi o gradnji poceni hiš za mlade v Ajdovščini

featured image

Si predstavljate, da bi kupili novo hišo za dobrih 50 tisočakov? Zveni neverjetno, a občina Ajdovščina je odločena, da v naselju Dobravlje omogoči prav to.

Občina, kjer zadnja leta rodnost raste, zaznavajo pa tudi vse več priseljevanja iz drugih občin, se je namreč dogovarjala z inštitutom Back to the Village o gradnji 50 hiš za mlade družine. Hiše naj bi bile velikosti med 65 in 75 kvadratnih metrov, njihova cena v četrti gradbeni fazi pa naj bi se gibala okoli 55 tisoč evrov.

Tako naj bi občina Ajdovščina prva v državi izvedla projekt gradnje nizkocenovnih hiš za mlade. Projekt Hiše za mlade in mlade družine je v fazi projektiranja za prvo naselje, v katerem naj bi bilo do največ osem hiš. Občina naj bi razpis za investitorja objavila še pred poletjem.

»Za začetek torej razvijamo projekt v manjšem obsegu in na manjšem območju. Prav tako še vedno proučujemo možnosti v zvezi s prenosom zemljišč, saj bo projekt predvidoma izveden v sodelovanju z Javnim stanovanjskim skladom Občine Ajdovščina,« pojasnjujejo na ajdovski občini.

Hiša za ceno dveh nenamenskih posojil

Robert Zupan z inštituta Back to the Village, ki nagovarja občine h gradnji nizkocenovnih hiš za mlade, je prepričan, da lahko mladi za ceno dveh nenamenskih posojil rešijo svoje stanovanjsko vprašanje. Je pa potrebno pri tem projektu zares zavzeto sodelovanje lokalnih skupnosti, poudarja sogovornik.

K takemu projektu je nagovoril tudi že nekaj štajerskih občin, ki bi prav tako na podeželju zagotovile zemljišče, kot je to storila ajdovska občina, strošek komunalnega prispevka pa naj bi krila lokalna podjetja, je pojasnil. A premikov še ni.

Spodbujajo konkurenco na trgu

Kot poudarja ajdovski župan Tadej Beočanin, ima občina »vse politike razvoja oblikovane tako, da upoštevajo tudi mlade. Predvsem pa razmišljamo, kako v našo sredino privabiti tudi mlade od drugod. Na podlagi tega lahko dolgoročno snujemo razvoj naše lokalne skupnosti,« poudarja Beočanin.

Gradijo se neprofitna stanovanja, pri čemer so vse občine postavljene pred podobne izzive, ki so jih predstavili tudi ministru za solidarno prihodnost med nedavnim obiskom. »Pri gradnji zasebnih stanovanj sicer podpiram najemni trg, a tak sistem zagotavljanja strehe nad glavo ne sme prevladovati. V občini si predvsem prizadevamo, da imajo tudi mladi možnost za nakup lastne nepremičnine. Tako skrbimo za dinamično dogajanje na področju nepremičnin, imamo več investitorjev in projektov, posledično konkurenca med njimi zagotavlja tudi bolj dostopne cene za mlade. Tistim mladim, ki kupujejo tržna stanovanja, pomagamo s subvencijami do 10 tisoč evrov,« je pojasnil Beočanin med našim obiskom.

»Pomembna so delovna mesta, privlačna za mlade. A vzporedno s tem morajo mladi imeti v bližini službe tudi svoj dom. Kratkoročno se sicer še lahko vozijo na delo okroglo uro, dolgoročno pa tako ne gre. Poleg zadostnega obsega stanovanj je izjemnega pomena tudi družbena infrastruktura. Stanovanja, zanimiva delovna mesta in infrastruktura so torej trije ključni stebri,« poudarja Beočanin.

Mladi: Cene stanovanj so previsoke

Mladi si želijo, da bi gradnja novih stanovanj potekala hitreje, poudarjajo v Mladinskem svetu Ajdovščina (MSA). »V Ajdovščini se gradi kar nekaj stanovanjskih objektov, žal pa je večina v višjem cenovnem razredu in si jih mladi s posojilom ne morejo privoščiti. Več stanovanj si želimo tudi zunaj mesta Ajdovščina, ob tem pa več stanovanj, ki bi bila na voljo po nižjih cenah. Občina bi morala podpisati pogodbo z investitorji, ki gradijo stanovanjske objekte v občini, da bi imeli prednost pri nakupu domačini. Trenutno se dogaja, da bolj premožni kupujejo stanovanja kot investicije ter jih potem oddajajo po visokih najemninah, ki niso dosegljive mladim,« opozarja predsednik MSA Lan Žvanut.

S stanovanjsko problematiko se je pred dnevi seznanil tudi minister Simon Maljevac z ministrstva za solidarno prihodnost, obiskal je tako Ajdovščino kot Novo Gorico. V obeh občinah so opozorili na pomanjkanje javnega financiranja stanovanjske gradnje ter na nestabilnost in nepredvidljivost državne politike. »Občini imata primerno število zemljišč in velik potencial, država pa mora zagotoviti okolje, da se bodo ta zemljišča aktivirala z gradnjo javnih najemnih stanovanj,« v pisnem odgovoru pojasnjujejo na ministrstvu.

In kaj je pokazal pogovor z občani, ki ga je imel Maljevac v Novi Gorici? Pri reševanju stanovanjskega vprašanja si predvsem želijo predvidljivosti in cenovne dostopnosti. Tržne najemnine so previsoke, cene za nakup stanovanja so podivjale v nebo, precej drugače je že nekaj kilometrov zahodno, čez mejo. Udeležence je predvsem zanimalo, kako in kdaj lahko pričakujejo sistemsko reševanje stanovanjske krize ter kdaj se bodo politične zaveze prevedle v dejansko gradnjo.

Maljevac: Od 2026 tri tisoč javnih stanovanj na leto

Minister je pojasnil, da se vlada stanovanjske politike loteva v dveh korakih. V prvi, projektni, do leta 2026, s spodbudami za dokončanje tekočih in zasnovanih projektov. Druga, sistemska, od leta 2026, pa bo zagotovila redno gradnjo vsaj tri tisoč javnih stanovanj na leto in javno financiranje gradnje.

Kako pa bosta ministrstvo za solidarno prihodnost in Stanovanjski sklad RS sodelovala z občinami, da bodo predvidene investicije v Ajdovščini in Novi Gorici čim prej zaživele? »Iskanje odgovora na to vprašanje je bil tudi cilj terenskih obiskov; da spoznavamo razmere na terenu ter da lahko pri snovanju sistema izhajamo iz konkretnih projektov. Izkazuje se, da financiranje ne bo dovolj, oblikovati bo treba tudi sisteme prenosa znanja,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Ponekod so se tudi že oblikovali regijski stanovanjski skladi, denimo v Mariboru. »A se v trenutni ureditvi srečuje s težavami, ki so predvsem operativne narave. Za razvoj regijskih skladov je ključna vloga države, ki bi sodelovanje med občinami koordinirala ter spodbujala. V tem okviru se deležniki tudi dogovarjamo za možen časovni načrt,« so še pojasnili na ministrstvu.

Nova strategija za mlade

Odločnejše reševanje stanovanjske problematike ima pomembno mesto tudi v novi strategiji za mlade, ki ga občina Ajdovščina pripravlja skupaj z Mladinskim svetom Ajdovščina, svetniki občinskega sveta pa naj bi o njej razpravljali predvidoma na junijski seji. »Nova strategija za mlade bo začela veljati novembra, veljala bo za prihodnjih pet let. Tudi aktualna strategija rešuje izziv stanovanjske problematike, pa tudi vprašanja zaposlovanja in izobraževanja mladih,« pojasnjuje Lan Žvanut, predsednik MSA.

Po podatkih statističnega urada je v občini Ajdovščina skupaj 7.413 mladih, starih do 34 let. To pomeni 37-odstotni delež od skupno 19.727 prebivalcev, kot jih je v tej občini živelo januarja letos.

Mladi, ki živijo v občini, še lahko izpolnijo poseben vprašalnik. Ta bo pripravljavcem strategije dal odgovore, katera vprašanja naj se v občini čim bolj učinkovito rešujejo. »Prek lastnih izkušenj ter analiz in delavnic, ki jih pripravljamo v okviru priprave nove strategije za mlade po krajevnih skupnostih ajdovske občine, bo poleg stanovanjske problematike največji poudarek na prostorih za sproščeno druženje oziroma učenje in na mobilnosti. Zaradi velikega prirasta težav na področju duševnega zdravja želimo, da je poudarek tudi na tem, da se vsak mladi v občini počuti sprejet v Ajdovščini ter ima zagotovljen varen prostor, kjer lahko preživi svoj prosti čas,« poudarja Žvanut.

Read More

Share on Google Plus
    Blogger Comment
    Facebook Comment

0 Comments :

Post a Comment