Posojilojemalci po vsem svetu so globlje v rdečih številkah, kot so bili kdaj prej. Po raziskavi Inštituta za mednarodne finance (IIF) skupni dolgovi gospodinjstev, podjetij in vlad znašajo 290 bilijonov dolarjev, kar za več kot tretjino presega obseg svetovnega dolga pred desetletjem.
Čeprav je svetovni dolg v začetku tega leta upadel z rekordne vrednosti, povzročila ga je pandemija covida, se tveganja, ki jih pomeni za gospodarstva in finančne trge, stopnjujejo. To je zato, ker se mnogi posojilojemalci spopadajo z neusmiljenim povečevanjem plačil obresti, saj ameriška in druge centralne banke zvišujejo obrestne mere najhitreje v zadnjih desetletjih, da bi umirile inflacijo.
Veliko posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero za določeno obdobje, ko so bile obrestne mere nizke, zato vsi računi ne bodo zapadli v plačilo naenkrat. A najmanj, kar se lahko zgodi, je, da bo prišlo do pritiska na gospodarstva, ki se že tako spopadajo s krizo življenjskih stroškov. V najslabšem primeru pa se lahko v svetovnem finančnem sistemu tudi kaj zlomi. Nedavna zgodovina je bogata s primeri nakopičenih dolgov, ki so se slabo končali. Vse od japonskih korporacij v devetdesetih letih do ameriških kupcev stanovanj in evropskih vlad v desetletjih, ki so sledila.
Počasni vlak
Ko večja odplačila dolga začnejo obremenjevati osebne, poslovne in državne proračune, se vlagatelji ozirajo po svetu za morebitnimi šibkimi členi – od bilanc stanja kanadskih gospodinjstev do italijanskih javnih financ in zasebnih kreditnih trgov v ZDA.
Naraščajoči stroški obresti so »počasen vlak za potrošnike in podjetja, prav tako za vlade,« pravi Sean Simko, globalni vodja upravljanja portfelja s fiksnim donosom pri SEI Investments Co. »V nekem trenutku se vam bo zdelo, da zelo počasi pospešuje. Nenadoma pa ga boste imeli tik pred obrazom. In takrat bo prepozno.«
Bogate države si lahko na splošno nekaj časa privoščijo plačevanje višjih obresti na svoj državni dolg, čeprav so vlagatelji zaskrbljeni glede Italije, Velika Britanija pa je pred nekaj tedni doživela preplah na trgu obveznic. Nevarnost je hujša za gospodarstva v razvoju, zlasti tista, ki so se zadolževala v dolarjih. Kar zadeva korporacije, se v žepih svetovnih financ že kažejo znamenja kreditne stiske.
V potrošniških bilancah stanja prevladuje stanovanjski dolg, zato so tam nevarnosti največje. Obstaja posebna mešanica sestavin, ki identificira mesta, kjer se pripravljajo težave.
Pogosto so to države, ki so se v času velike recesije (2007–2009) izognile stanovanjskemu ali bančnemu zlomu, zato so gospodinjstva tam še povečevala svoj dolg, namesto da bi ga odplačevala. Zato imajo velik delež hipotek s spremenljivo obrestno mero, kar pomeni, da se višje obrestne mere centralne banke hitro prenesejo na posojilojemalce. Kanada, Avstralija in Južna Koreja ustrezajo eni ali obema kategorijama.
Tempirane bombe
»Samo pomislite na Veliko potezo (The Big Short),« pravi Dario Perkins, ekonomist pri družbi TS Lombard v Londonu. S tem misli na knjigo in film o skupini vlagateljev, ki so obogateli s stavami na propad drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA. »V bistvu so poskušali vplivati na čas vnovične določitve stroškov izposojanja. V ZDA te tiktakajoče, tempirane bombe ni več, v drugih državah pa še obstaja.«
Nepremičninski posojilodajalec Romspen Investment Corp. iz Toronta je pred kratkim ustavil odkupe svojega največjega hipotekarnega sklada, potem ko je več posojilojemalcev nehalo odplačevati posojila. Kanadska gospodinjstva so med najbolj zadolženimi na svetu.
Visoko na tem seznamu so tudi severnoevropske države. V Veliki Britaniji, kjer se obrestne mere za večino hipotek po dveh ali treh letih na novo določijo, bodo odplačila dolga presegla deset odstotkov vseh prihodkov gospodinjstev (ne samo za hipotekarne posojilojemalce). Na Nizozemskem, Švedskem in Norveškem so že precej nad tem pragom in se bodo približali 15 odstotkom, če bodo centralne banke še višale obrestne mere, kot se od njih pričakuje.
Jonathan Cornish, vodja bonitetnih ocen bank za azijsko-pacifiško regijo pri družbi Fitch Ratings, pravi, da bodo ta pritisk začutili tudi lastniki nepremičnin v azijskih državah, vključno z Južno Korejo, Malezijo in Tajsko.
Po navedbah Inštituta za mednarodne finance so podjetja zunaj finančne industrije v dobi poceni denarja, tako kot vlade, med največjimi posojilojemalci. Vendar drugače od njih ne morejo tiskati lastnega denarja, da bi se rešila iz dolžniških težav.
Zombi podjetja
Povišanje stroškov izposojanja bi lahko povečalo število podjetij, ki jim včasih rečemo zombi podjetja. Ta zaslužijo le še toliko, da poravnajo svoje dolgove, čeprav zaposlujejo veliko ljudi ter proizvajajo blago in ponujajo storitve, ki jih kupci želijo. Po nekaterih merilih je približno petina javnih delniških družb ustrezala tej definiciji že v času, ko so bile obrestne mere nizke. Glede na to, da stroški dolga zdaj naraščajo, se jim bo verjetno pridružilo še več podjetij. In nekatera, ki so že prej bila v kategoriji zombijev, lahko propadejo.
»To se mi zdi zelo podobno internetnemu balonu,« je na televiziji Bloomberg dejal Scott Minerd, globalni direktor za naložbe pri Guggenheim Investments. »Čeprav zdaj veliko podjetij služi denar, imamo veliko podjetij, ki ga ne.«
Moody’s Analytics Inc. ocenjuje, da se bodo obrestne mere za dolgove, ki jih imenuje »špekulativni razred«, v svetu financ pa jih označujejo kot »junk«, letos po vsem svetu skoraj podvojile. Glede na analizo družbe Barclays Plc se na trgu visokokakovostnih ameriških podjetniških obveznic, vrednem 6,7 bilijona dolarjev, kažejo znamenja, da bi lahko bila neplačila daleč najbolj obsežna v zadnjih petih desetletjih.
Vlagatelji so še bolj zaskrbljeni glede Azije, kjer je zaradi moči dolarja dolg v dolarjih dražji. Cene obveznic, ki so jih izdale družbe za gradnjo nepremičnin v Vietnamu in Indoneziji, so upadle, medtem ko so neplačila v kitajskem nepremičninskem sektorju rekordna. V Južni Koreji je podjetje, ki je zgradilo tamkajšnji zabaviščni park Legoland, oktobra zamudilo odplačilo dolga, kar je redek dogodek v tej državi.
»Za manjša podjetja v ZDA, ki se ponavadi zadolžujejo pri bankah po spremenljivih obrestnih merah, najhujše šele prihaja,« pravi Aneta Markowska, glavna finančna ekonomistka pri Jefferies LLC. Verjetno bodo prisiljena odpuščati delavce, saj bo zvišanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) doseglo vrhunec v začetku prihodnjega leta. »Več težav pričakujem že v prvem četrtletju, saj mala podjetja že začenjajo čutiti pritiske zaradi višjih obrestnih mer,« pravi.
Drugo tveganje Aneta Markowska vidi na zasebnih kreditnih trgih, kjer naložbe pogosto vključujejo izposojeni kapital. »V zadnjih letih je bilo sklenjenih mnogo velikih poslov, ki so vključevali posojila,« pravi. V času sklepanja teh pogodb nihče ni pričakoval, da se bo v času izvajanja posla obrestna mera približala petim odstotkom.« Zapisnik novembrskega sestanka odbora Feda za določanje obrestnih mer, objavljen prejšnji teden, kaže, da je več oblikovalcev politik te skrite zadolžitve v nebančnem sektorju označilo kot potencialno moteče za delovanje velikih globalnih trgov.
Kaj bo z italijanskim dolgom?
Vlade v bogatih gospodarstvih, ki se zadolžujejo v lastnih valutah, se na splošno ne soočajo s takojšnjimi omejitvami, kot jih imajo gospodinjstva ali podjetja, ko se obrestne mere dvignejo. To ne pomeni, da so neranljive, kot se je pred nedavnim pokazalo v Veliki Britaniji. Načrt nekdanje premierke Liz Truss o znižanju davkov se je izjalovil, kar je sprožilo upad državnih obveznic, saj so vlagatelji zagnali paniko glede dodatnega dolga, ki bi ga povzročil. Trussova je odstopila in trgi v Združenem kraljestvu so se umirili, vendar se nova vlada še vedno sooča s podvojitvijo stroškov za obresti v prihodnjem letu.
Med razvitimi gospodarstvi vlagatelje najbolj skrbi italijanski javni dolg. Vladna plačila obresti bodo do leta 2030 presegla sedem odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je po oceni Bloomberg Economicsa nevzdržno. Evropska centralna banka je v preteklosti z odkupom državnic obveznic že pomagala odplačevati italijanski dolg, a če bi to spet storila, bi verjetno sprožila nasprotovanje drugih vlad Evropske unije.
Tudi ZDA mogoče čaka politični glavobol zaradi dolga. Glede na to, da bodo republikanci januarja prevzeli nadzor nad predstavniškim domom, obstaja možnost, da trge razburka še en boj za dvig zgornje meje zveznega dolga.
Številne države v razvoju so že sredi krize državnega dolga. Šrilanka in Zambija nista mogli poravnati obveznosti iz odplačevanja dolga, Egipt ali Pakistan pa sta med peščico tistih, ki jim grozi, da jima bodo sledili. Svetovni posojilodajalec vladam v nujnih primerih, Mednarodni denarni sklad (MDS), ocenjuje, da je več kot polovica držav z nizkimi dohodki v dolžniški krizi ali na robu tega. Sklad je izplačeval reševalne pakete kot še nikoli doslej. »Če mislite, da potrebujete blažilnik, smo tukaj za vas,« je prejšnji mesec v Washingtonu dejala vodja MDS Kristalina Georgieva.
Posojilojemalci imajo nekaj virov za soočanje z učinki višjih stroškov dolga. Gospodarstva v vzponu so povečala svoje devizne rezerve in številna gospodinjstva so med pandemijo lahko prihranila denar, medtem ko so podjetja med okrevanjem gospodarstva zabeležila velike dobičke. Oblikovalci politik so se nekaj naučili iz prejšnjih kriz in imajo orodja za posredovanje, ko pritisk narašča.
Obseg škode bo verjetno odvisen od tega, kako visoko bodo centralne banke dvignile obrestne mere. Hitra zmaga nad inflacijo ali odločitev, da se zadovoljijo s cenami, ki so nekoliko nad ciljnimi, bi jim omogočila, da nehajo zaostrovati. Za zdaj je videti, da bodo nadaljevale trenutno politiko, medtem pa se posledice tega, kar so storile do zdaj, še niso v celoti pokazale.
»Mislim, da bodo zelo verjetno povzročile veliko škode gospodarstvu in finančnim trgom, preden bodo dosegle svoje cilje,« pravi Minerd.
0 Comments :
Post a Comment