Daily News | Online News
Čas branja: 2 min
06.09.2022 16:15
Medtem ko obstaja precej podobnosti, bi rajši živel v državi svobodnih podjetnikov kot pa svobodnih umetnikov. Ker bo tako več za vse.
Celotni članek je na voljo le naročnikom.
Obveščaj me o novih člankih:
Gotovo ste že kdaj prebrali kakšno knjigo, ki ima ob imenu založnika narisanega pingvina. Trenutno v ZDA poteka sodni spor glede združitve založb Penguin Random House in Simon & Schuster. Ameriško pravosodno ministrstvo poskuša združitev preprečiti zaradi nastanka monopolnega položaja. Odločitev, ki bo znana jeseni, bo pomembna smernica tudi za druge postopke združitev.
Bolj zanimivo je razkritje iz sodne dokumentacije. Od 58 tisoč objavljenih naslovov na leto jih polovica proda manj kot ducat izvodov. V 90 odstotkih je knjiga prodana v manj kot dva tisoč izvodih. Te številke se lepo skladajo s tistimi iz sveta tveganega kapitala. Ali podjetništva na splošno. Večina podjetij kmalu propade, majhen odstotek pa se izstreli med zvezde.
Vzporednice med kulturo in podjetništvom se ne vzpostavljajo pogosto. Ravno nasprotno, hitro imamo lahko občutek, da delujejo druga proti drugi. Umetniki navdih navadno iščejo prav v posledicah kapitalizma in drugih družbenih tegobah, ki jih ta prinaša. Na drugi strani marsikateri podjetnik najde uteho praznine, ki jo povzroči hlastanje za denarjem ravno v umetnosti.
Tako podjetnik kot umetnik prodajata svojo idejo. Teh je ogromno na vsakem koraku. Zmagajo tisti, ki so z njo sposobni ustvariti največjo vrednost v očeh kupca. Razen če se vmeša država in spremeni dinamiko igre. Nemalokrat se zdi, da se tudi v kulturi vse vrti okoli denarja, čeprav je načeloma naravnana proti njemu. Konstantni pozivi k sofinanciranju in podhranjenosti so delno smiselni. Kot kažejo številke, bo pisatelj prej prodal svoj avto kot pa prvi ponatis knjige.
Vendarle je težko ostati ravnodušen, ko vidiš, da davkoplačevalci plačujemo izbranim kulturnikom milijonske zneske za filme, ki si jih ogleda nekaj tisoč ljudi. Pretresljive številke sicer veljajo tudi na trgu, ki je za kulturnike največje zlo. Kar 57,8 odstotka izmed 72 tisoč podjetij je med letoma 2015 in 2019 vsaj v enem od opazovanih let dobilo javni denar, kaže raziskava.
Vprašanje državnega denarja je tako za oboje pandorina skrinjica. Oboji si želijo državnega denarja in nato čim manj vpletanja države. Umetnik potrebuje svobodo, da se lahko izraža. Podjetnik potrebuje svobodo, da lahko razvije poslovno idejo. Svoboda je brez dvoma potrebna za obstoj blaginje. A kdo je uživa več?
Če imate danes poslovno idejo, ki jo želite uresničiti, lahko odprete espe. To pomeni, da boste plačevali visoke prispevke in živeli v upanju, da se vam nekega dne vse skupaj izide. Zakaj podjetnik ne uživa posebnega statusa, kot ga lahko samozaposleni v kulturi? Namesto spodbujanja prvih faz zgodnjega podjetništva, za kar znajo poskrbeti v drugih državah, smo bolj radodarni s subvencijami ustaljenim podjetjem.
Z novo vlado je pod močan soj žarometov prišlo delo svobodnjakov. “Platforme bi morale biti tiste, ki bi prilagodile svoj poslovni model temu, da dostavljavcem ne bi bilo treba tako hiteti. Naj namesto koles upočasnijo algoritem,” pravi minister Luka Mesec. Pozablja, da brez algoritma sploh ne bi bilo platform. Brez platform pa ne bi bilo delovnih mest. Kakšna delovna mesta in delovne razmere bi ustvarjalo gospodarstvo po želji Levice, rajši ne ugibam. Nekateri svobodo definirajo tako, da jo pogojujejo drugim.
Levica si želi urejati svobodo umetnikov in podjetnikov. V stranki radi čislajo umetnike in povedo kakšno na račun podjetnikov. Denimo, da je Ivo Boscarol oligarh in da je obogatel z državnimi subvencijami. A tudi gospod Boscarol je bil nekoč samostojni kulturni delavec, nato fotograf, samostojni podjetnik in nazadnje edinstveni izdelovalec letal. Pred dnevi je kupil Kolosej, kjer bo ohranil kinematografsko dejavnost. Nekaj za posel in nekaj za kulturo.
Dajmo malo več svobode. Pa ne le tiste besede, ki jo ima v imenu vlada. Rad imam umetnost, a večinoma žal ne tiste, ki jo podpre država. Rajši bi živel v državi svobodnih podjetnikov kot pa svobodnih umetnikov. Ker bo tako več za vse.
0 Comments :
Post a Comment