Daily News | Online News
Poslanci so s 75 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, s katero se širi obseg pomoči. Gospodarski minister Matjaž Han je v predstavitvi v DZ po poročanju STA med ključnimi novostmi navedel podvojitev sredstev pomoči s 40 milijonov evrov na 86 milijonov evrov. Od tega bo 80 milijonov evrov namenjenih za subvencioniranje cen elektrike in zemeljskega plina, šest milijonov evrov pa za ugodna likvidnostna posojila, so sporočili z MGRT. A v zakonu je velika birokratska prepreka, ki bo večjemu številu podjetij, sploh pa izvoznim, preprečila dostop do pomoči, pravijo v GZS.
Pomoč bodo po novem poleg gospodarskih družb in zadrug lahko dobili tudi subjekti iz primarnega kmetijstva in ribištva, zasebna društva in zavodi ter gospodarsko interesna združenja, zbornice in sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Za pomoč pa ne bodo mogli zaprositi subjekti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirane finančne in zavarovalne dejavnosti, je dejal Han.
Z novelo zakona želi vlada obenem povišati delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči. Za podjetja, ki bodo zaprosila za posebno pomoč ali pomoč za energetsko intenzivna podjetja, se ne spreminja nič. Izvajalec pomoči bo Spirit Slovenija, ki bo izdal aplikacijo, prek katere se bodo lahko upravičenci prijavili med 1. in 15. novembrom.
“Izrecno bi rad povedal, da gre za sredstva v letošnjem letu, za naslednje leto pa vlada pripravlja druge ukrepe, ki so vezani tudi na EU,” je po razpravi v DZ v izjavi za medije pojasnil Han. Ker EU in vlada pripravljajo dodatne ukrepe, javnim ustanovam in gospodarskim subjektom, ki še nimajo sklenjenih pogodbe za naslednje leto, priporoča, naj jih še ne sklepajo.
GZS: Tak zakon ne bo učinkovit
»Na GZS smo razočarani, da je v noveli ostalo določilo, ki od prosilcev za pomoč zahteva podpis izjave, da upravičenec cene svojih proizvodov oziroma storitev, zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina, ni dvignil za več kot 10 odstotkov. Vsako podjetje mora kot dober gospodar zagotoviti stabilno poslovanje, zato je povsem normalna podjetniška praksa, da poskušajo višje stroške pretopiti v višje cene. Vendar na poslovanje podjetij danes ne vplivajo le višji stroški energentov, ampak tudi višji stroški materiala in dela. Zato v tem trenutku ni jasno, kako bo država na podlagi te sporne izjave preverjala deleže stroškov energentov v ceni izdelka oziroma storitve,” pravi predsednik GZS Tibor Šimonka.
“Podjetja, ki so člani GZS, tako izjavo razumejo kot nezaupnico gospodarstvu in kot nerazumna birokratska omejitev, ki bo marsikatero podjetje odvrnila od prošnje za pomoč,« je še dejal.
Dodajmo, da so v minulih mesecih naši sogovorniki iz izvoznih podjetij govorili o povečanju cen svojih izdelkov, pa tudi o tem, da vseh povečanih stroškov niso mogli preliti v končne cene. Dodajmo, da Sursov skupni indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za avgust pravi, da so bile te glede na isti mesec lani višje za 21 odstotkov – cene industrijskih proizvodov za domači trg so bile v enakem obdobju višje za 25,3 odstotka, za prodajo na tujih trgih pa za 16,7 odstotka.
SPS jutri z novim paketom kriznih likvidnostnih posojil za MSP
Jutri pa bo Slovenski podjetniški sklad objavil tudi paket ugodnih kriznih likvidnostnih posojil v višini 32 milijonov evrov. Gre za dodatna sredstva poleg šestih milijonov na podlagi zakona. Za posojila bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja v likvidnostnih težavah zaradi posledic epidemije covid-19 ali kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Podjetja bodo lahko zaprosila za do 100 tisoč evrov posojila, so še sporočili z MGRT.
0 Comments :
Post a Comment