Pri Banki Slovenije (BS) so v svežih gospodarskih projekcijah zlasti močno znižali napoved za leto 2023, saj zdaj menijo, da bo prihodnje leto slovenski BDP zrasel le za 0,8 odstotka. Pri tem ob uresničitvi ostrega scenarija dopuščajo, da bi se slovenski BDP prihodnje leto celo skrčil za 0,2 odstotka. Hkrati so danes pri BS nekoliko povišali napoved za slovensko inflacijo za letos, zlasti izrazito pa so dvignili inflacijsko napoved za leto 2023. A so pri tem tudi ocenili, da je slovenska inflacija že dosegla vrh, in sicer julija, ko je znašala 11,7 odstotka. Poglejmo podrobnosti.
Napovedi za BDP
- Za leto 2022 pri BS Sloveniji zdaj napovedujejo 5,0-odstotno rast BDP (junija so menili, da bo rast 5,8-odstotna, junija lani pa, da bo 4,8-odstotna).
- Za leto 2023 pri BS Sloveniji napovedujejo 0,8-odstotno rast BDP (junija so menili, da bo rast 2,4-odstotna, junija lani pa, da bo 3,1-odstotna).
- Za leto 2024 pri BS Sloveniji napovedujejo 2,4-odstotno rast BDP (tudi junija so menili, da bo rast 2,4-odstotna).
Napovedi za inflacijo
- Za leto 2022 pri BS Sloveniji zdaj napovedujejo 9,3-odstotno inflacijo (junija so menili, da bo ta znašala 9,0 odstotka).
- Za leto 2023 pri BS Sloveniji zdaj napovedujejo 6,8-odstotno inflacijo (junija so menili, da bo prihodnje leto že upadla na 4,5 odstotka).
- Za leto 2024 pri BS za Slovenijo pričakujejo 4,2-odstotno inflacijo.
Letošnja rast razmeroma velika zaradi učinkov od lani
Za letos napovedana razmeroma velika petodstotna rast bo po navedbah Banke Slovenije izvirala iz učinka prenosa rasti iz leta 2021, pri čemer se ta učinek nanaša na popandemično okrevanje gospodarstva ter izrazit pospešek v rasti v drugi polovici minulega leta.
Namreč, kot so pri BS opozorili že junija, zdaj pa to ponovili, je letos medletna rast ostala velika v prvi polovici leta, v tretjem četrtletju pa se je – ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju ter vse višji inflaciji – že opazno upočasnila.
Skromno rast po osnovnem scenariju v letu 2023 bodo gnale naložbe, ki pa se bodo sicer močno umirile
Med glavnimi komponentami, ki navadno poganjajo gospodarsko rast, iz napovedi Banke Slovenije izhaja, da se bo zlasti močno umirila zasebna poraba. Veliko manjša kot lani bo tudi rast bruto naložb v osnovna sredstva, vendar pa med glavnimi komponentami (zasebna in javna poraba ter naložbe) njena napovedana rast najbolj izstopa.
** Zasebna poraba: Pri tej v BS napovedujejo izrazito močno umirjanje – namreč, medtem ko naj bi se letos zasebna poraba po ocenah povečala za 8,3 odstotka, za leto 2023 napovedujejo le 0,5-odstotno rast.
Poraba gospodinjstev se po podatkih BS vidneje umirja že konec tega leta – po eni strani so zdaj izzveneli učinki vnovičnega odpiranja gospodarstva po karantenskem zaprtju družbe, po drugi strani pa močno povišana inflacija še vedno pritiska na realne dohodke gospodinjstev ter tako zmanjšuje njihovo kupno moč.
Je pa, kot rečeno, še vedno napovedana rast porabe, saj se ne nazadnje v Sloveniji ohranjajo visoka raven zaposlenosti, rast plač, znižuje se stopnja varčevanja (kar razkriva, da ljudje posegajo po prihrankih za porabo), in pa – vlada je sprejela vrsto ukrepov za blažitev visokih cen energentov, kar naj bi po napovedih BS prav tako pomagalo ohranjati raven porabe.
** Javna poraba: Medtem ko se bo po napovedih BS rast zasebne porabe sesedla, se bo rast javne porabe povečala – z ocenjenih 0,7 odstotka letos na 1,2 odstotka v letu 2023.
Pri tem v BS napovedujejo: “Rast državne porabe se bo po umiritvi v letu 2022 znova postopno krepila. V letih 2020 in 2021 je bila velika zaradi izdatkov za blaženje epidemije, ki se zdaj zmanjšujejo. V letih 2024 in 2025 se bo rast državne porabe dodatno okrepila ob predvidenem začetku izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, v celotnem obdobju pa bo k rasti prispevala tudi približno enoodstotna povprečna letna rast zaposlenosti.”
Pri tem v BS pričakujejo, da bo nominalna rast javne porabe v opazovanem napovednem obdobju 2022–2025 največja v letu 2023, k čemur bo prispevala okoli devetodstotna rast sredstev za zaposlene, ki odseva uskladitve plač, dogovorjene med vlado in sindikati, in bo sledila nominalnemu znižanju v letu 2022. Realna rast javne porabe bo v letu 2023 1,2-odstotna, leta 2024 pa 2,6-odstotna.
** Bruto naložbe v osnovna sredstva: Pri BS podobno kot pri zasebni porabi že letos v drugem polletju pričakujejo vidnejšo upočasnitev rasti zasebnih naložb.
V letu 2023 pa bodo po napovedih BS zasebne naložbe celo upadle, predvsem zaradi manjših podjetniških naložb. Te naj bi se zmanjšale zaradi slabših mednarodnih gospodarskih obetov, manj ugodnih pogojev financiranja, povečane negotovosti, visokih cen investicijskega blaga ter upadanja realnih prihodkov in dobičkov podjetij.
V okviru zasebnih naložb, kjer naj bi se torej podjetniške naložbe zmanjšale, pa pri BS napovedujejo, da bo rast stanovanjskih naložb v letu 2023 ostala pozitivna, vendar pa bo občutno šibkejša. Med dejavniki, ki bodo prispevali k temu, pri BS naštejejo manj ugodne pogoje financiranja, nižjo stopnjo privarčevanih sredstev in povečano negotovost glede prihodnjega zaposlovanja.
Kar zadeva rast naložb, na BS pričakujejo odboj v letih 2024 in 2025, a bo tudi rast v teh dveh letih pod zgodovinskim povprečjem, razlog pa bodo zlasti manj ugodni pogoji financiranja. Kot znano, je ECB julija letos v okviru zaostrovanja denarne politike za evrsko območje začela zviševati ključne obrestne mere, ki jih je na štirih zaporednih obrestnih zasedanjih skupaj zvišala za 2,5 odstotne točke.
Po pričakovanju BS bodo javne naložbe tiste, ki bodo občutno prispevale k ohranjanju gospodarske aktivnosti v letih 2022 in 2023. Namreč, letos bodo državne naložbe k skupni rasti bruto naložb prispevale polovico, prihodnje leto pa bo pozitivna rast skupnih naložb izvirala izključno iz državnih naložb.
V letu 2023 bodo državne naložbe ostale visoke v povezavi s koriščenjem domačih in evropskih sredstev. Zatem pa pri BS pričakujejo naslednje: “Po izteku prejšnje evropske finančne perspektive in črpanja sredstev iz sheme React EU v letu 2024 pričakujemo upad državnih naložb. Temu bo sledil odboj v letu 2025, ki bo spodbujen z okrepljenim koriščenjem sredstev iz sklada NGEU in postopnim večanjem črpanja sredstev iz nove finančne perspektive.” Spomnimo: sklad NGEU je 750-milijardni vseevropski sklad za okrevanje in odpornost (ki so ga v Bruslju poimenovali v slogu ameriške nanizanke Zvezdne steze – kot Naslednja generacija EU).
** Izvoz in uvoz blaga in storitev: V letu 2023 bo prišlo do občutne umiritve tako pri rasti izvoza – tu naj bi se rast z ocenjenih 8,2 odstotka v letu 2022 prihodnje leto umirila na 3,2 odstotka – kot pri rasti uvoza, kjer naj bi se po ocenjeni 11-odstotni rasti v letu 2022 zatem v 2023 rast uvoza blaga in storitev umirila na 3,4 odstotka.
Kot je razvidno iz povedanega, naj bi tudi prihodnje leto rast uvoza ostala malo večja od rasti izvoza, kar pomeni, da neto izvoz (razlika med izvozom in uvozom) k rasti BDP v prihodnjem letu ne bo prispeval – oziroma, pri BS pravijo, da bo učinek nevtralen. Naj pa bi se prispevek neto izvoza zatem okrepil v naslednjih letih, ko je pričakovati okrevanje rasti svetovnega povpraševanja, in sicer tako, da naj bi ta prispevek v letu 2024 presegel eno odstotno točko.
** Plače: Po ocenah BS bo medletna nominalna rast plač leta 2022 znašala 4,3 odstotka in leta 2023 6,4 odstotka.
Ločeno za javni in zasebni sektor pri BS napovedujejo, da bo rast plač v sektorju država v letu 2022 negativna – zaradi medletnega učinka, ki ga bo povzročilo prenehanje izplačil koronskih dodatkov. V letu 2023 pa bo rast v javnem sektorju presegala rast v zasebnem sektorju. Pri tem so pri BS pojasnili: “Ocena rasti plač v sektorju država upošteva sklenjen dogovor, s katerim so se oktobra 2022 plače zvišale za 4,5 odstotka, za večino javnih uslužbencev pa je predviden še dvig za en plačni razred aprila 2023 (primerljivo s štiriodstotnim zvišanjem).”
V zasebnem sektorju bo rast plač v letih iz napovednega obdobja 2022–2025 odvisna od več dejavnikov, pravijo pri Banki Slovenije.
Pozitivno bo na plače v zasebnem sektorju vplivala visoka inflacija, ker ta neposredno vpliva na gibanje minimalne plače (raven minimalne plače za prihodnje leto bo znana januarja 2023), hkrati pa tudi razmere na trgu dela, kjer se brezposelnost še niža, podjetja pa poročajo o težavah pri iskanju usposobljenega kadra.
Negativno pa lahko na plače v zasebnem sektorju vplivata negotovo makroekonomsko okolje in upočasnitev gospodarske aktivnosti. K temu pri BS dodajo še en pomemben dejavnik: “Struktura zaposlovanja od sredine 2018, z izjemo okrnjenega zaposlovanja in odpuščanja med pandemijo, sloni na zaposlovanju tujih državljanov in poklicih z nižjimi zahtevanimi ravnmi znanj.”
Inflacija: Kot rečeno, so pri BS poslabšali napovedi glede inflacije tako za letos kot prihodnje leto.
Kot pojasnjujejo pri BS, okrepljeno rast cen življenjskih potrebščin spremljamo že vse od konca leta 2021, pri čemer je bila ta sprva posledica dobavnih motenj ter večje domače porabe, ko so bili odpravljeni karantenski ukrepi zaradi kovidne pandemiije, zatem pa so se po začetku vojne v Ukrajini in slabšanju razmer v mednarodnem okolju dodatno okrepili ponudbeni dejavniki. K temu so pri BS dodali visoke cene ter nezanesljivost dobav surovin in energentov, težave pri pridelavi hrane in v omejenem obsegu pomanjkanje ustreznih kadrov na trgu dela.
Pri BS sicer ocenjujejo, da je inflacija v Sloveniji že dosegla vrh, in sicer julija 2022, ko je bila 11,7-odstotna. “Rast cen bo ostala visoka tudi na začetku leta 2023, nato pa bo ob pričakovanem šibkejšem povpraševanju in stabilizaciji razmer v dobavnih verigah ter na svetovnih energetskih trgih začela postopoma popuščati, s čimer se bodo zmanjšali predvsem prispevki neenergetskega industrijskega blaga in hrane,” napovedujejo pri slovenski centralni banki. Kot dodajo, bo na gibanje splošne inflacije pomembno vplival tudi prispevek energentov. Zaradi učinka visoke osnove in glede na to, kateri ukrepi za zajezitev cen energentov so veljali v posameznem mesecu 2022, bo ta prispevek energentov k inflaciji v letu 2023 zelo spremenljiv.
0 Comments :
Post a Comment