Daily News | Online News
Čas branja: 3 min
17.09.2022 17:00
Izid referenduma o novi ustavi ne bi smel nikogar presenetiti. Izkazalo se je, da so čilski volivci precej bolj konservativni, kot bi lahko sklepali iz dogajanja pred glasovanjem.
Celotni članek je na voljo le naročnikom.
Obveščaj me o novih člankih:
Da bodo čilski volivci glasovali proti novi ustavi, je bilo pričakovano. Nihče pa ni pričakoval tako množičnega odpora. Osnutek nove ustave, ki naj bi nadomestila tisto še iz časov Pinochetove diktature, je namreč zavrnilo skoraj 62 odstotkov od 13 milijonov volivcev.
Odločitev volivcev je hud udarec za predsednika Gabriela Borica, ki jo je podpiral in zagovarjal. Poleg tega je izid glasovanja tudi nazorno pokazal, da so pripravljavci predloga hudo presegli želje čilskih volivcev.
Boric, lani izvoljeni nekdanji levičarski poslanec, je osnutek, ki ga je pripravila skupina njegovih zaveznikov in sodelavcev, seveda podpiral. Že samo zaradi tega je vsaj soodgovoren za glasovalni neuspeh. Sicer je po referendumskem porazu že napovedal preoblikovanje vlade, a čakajo ga še zahtevnejši izzivi. Odločiti se bo moral, kakšna bo njegova politična strategija, katere svetovalce naj obdrži ter kako naj izpolni obljube o reformah, ki jih je dal med svojo volilno kampanjo.
Čeprav ni popolnoma jasno, kaj je čilske volivce tako odločilno prepričalo proti predlogu nove ustave, ni dvoma, da so pomembno vlogo odigrale lažne novice in kopica dezinformacij. Kajti tistih volivcev, ki niso prebrali vseh 388 členov osnutka na 170 straneh, ni bilo težko prepričati, da jim bodo vzeli domove, da bodo izgubili zasebno zdravstveno varstvo in pokojnine, da bo splav dovoljen do devetega meseca nosečnosti in da bo Čile kmalu postal naslednja Venezuela.
Še tiste volivce, ki bi sicer podprli socialne in ekonomske pravice iz nove ustave, so od tega odvrnile obsežne politične in pravosodne reforme. Osnutek ustave je Čile sicer označil kot “večnacionalno državo” in staroselcem podelil dolgo odrekane pravice in zaščito. A hkrati je poskušal ukiniti senat in s poskusom vzpostavitve ločenega sistema avtohtonih sodišč pod vprašaj postavil neodvisno sodstvo v državi. Poleg tega je predlog nove ustave vseboval tudi niz obsežnih ukrepov za zaščito okolja, ki so sicer poželi veliko podpore med okoljskimi aktivisti, mnoge druge pa so ti ukrepi prestrašili.
Nova ustava bi uvedla več kot sto novih pravic, kar bi bilo več kot katerakoli druga ustava na svetu. Predlog je ponujal pravico do splošnega zdravstvenega varstva, vzpostavitev enakosti med spoloma v izvršilni in zakonodajni veji oblasti, okrepitev vloge delavskih sindikatov in zaostritev rudarskih predpisov. Nekateri ekonomisti, med njimi nekdanji finančni ministri prejšnjih levosredinskih vlad, so menili, da bi vse to stalo preveč. Toda predlog nove ustave bi vendarle lahko pritegnil raznoliko paleto volivcev in zlahka zajel tudi več kot polovico volilnega telesa. Namesto tega pa se je oddaljil od volivcev. Ti so se namreč zbali, da bo Čile krenil preveč v levo.
Kar je bilo popolnoma proti pričakovanjem. Ko so oktobra 2019 izbruhnili množični protesti proti takratni desničarski vladi, so protestniki s sloganom » No son 30 pesos, son 30 años « (»Ne gre za 30 pesosov, gre za 30 let«) jasno sporočali, da so mladi jezni na precej več kot samo na podražitev vozovnic za podzemno železnico, ki je sicer povzročila nastanek gibanja. Mladi pa s protesti niso sporočali svojega nezadovoljstva nad neuspehi na področju gospodarske rasti in zniževanjem revščine v treh desetletjih od konca Pinochetove diktature. Besneli so proti visokemu študentskemu zadolževanju, proti dragemu zasebnemu zdravstvenemu varstvu in pokojninskim shemam, pa tudi proti skrajni neenakosti. Izražali so globok občutek izključenosti.
Nekaj časa se je celo zdelo, da napredna levica v državi dosega uspehe. Skoraj 80 odstotkov Čilencev je oktobra 2020 podprlo pripravo nove ustave. Pozneje je bila akademikinja Elisa Loncón Antileo – staroselka plemena Mapuče – izvoljena za predsednico novoustanovljene ustavne konvencije. In decembra 2021 je Boric – 35-letni socialist in nekdanji študentski aktivist – z veliko razliko premagal skrajno desničarskega predsedniškega kandidata Joséja Antonia Kasta.
Toda Boricevi prvi meseci na oblasti so zaradi pandemije covida-19 potekali v zelo slabih gospodarskih razmerah. Rast BDP se je upočasnila, proračunski primanjkljaj se je povečal, narasla je inflacija in vse več je bilo nasilnega kriminala. Boriceva koalicija je le s težavo na vajetih zadrževala svoje bolj radikalne člane. Čeprav je mandat prevzel v trenutku, ko je bil predlog nove ustave že skoraj končan, pa so Borica volivci začeli povezovati s predlaganim osnutkom. To zagotovo ni koristilo njegovi podpori v javnosti, ki je začela strmoglavljati.
Glede na to izid referenduma o novi ustavi ne bi smel nikogar presenetiti. Izkazalo se je, da so čilski volivci precej bolj konservativni, kot bi lahko sklepali iz dogajanja pred glasovanjem. Očitno so sprejetje nove ustave povezali s prekinitvijo tistega, kar številni štejejo za dolgo obdobje blaginje. Izid referendumskega glasovanja jasno poudarja zadržanost in previdnost čilskih volivcev.
V treh desetletjih od padca Pinochetove diktature se je Čile iz nizkodohodkovne države razvil v državo s srednjimi dohodki. Gospodarski razvoj je bil sicer počasnejši od pričakovanj in državo čaka še veliko dela. Toda skoraj dve tretjini Čilencev sta sporočili, da te poti ne želijo ogroziti s spremembami. Verjetno si sicer želijo neko novo ustavo, a dejansko bi radi živeli v socialni demokraciji, morda celo v tisti krščanskega tipa. In ta mesec so nazorno pokazali, da si nikakor ne želijo revolucije.
0 Comments :
Post a Comment