Daily News | Online News
Obveščaj me o novih člankih:
Upadanje vrednosti britanskega funta in podražitev britanskega državnega zadolževanja razkrivata, da britanskega vladnega načrta za obsežno znižanje davkov s hkratnimi obsežnimi protidraginjskimi ukrepi na trgu ne ocenjujejo za kredibilnega. Dvomov je precej, tako doma kot na tujem, kjer sta se oglasila Mednarodni denarni sklad in bonitetna agencija Moody’s. V sedmih poudarkih povzemamo dogajanje v zadnjih dneh in razloge zanj. Vključno s sredino akcijo Banke Anglije, ki je urgentno uvedla nov program odkupov 30-letnih britanskih državnih obveznic, da bi zajezila rast zahtevanih donosov.
1/ Kaj je britanski finančni minister vtaknil v mini proračun
Tri tedne po tistem, ko je Liz Truss postala britanska premierka, je finančni minister v njeni vladi Kwasi Kwarteng predstavil »mini proračun«, ki so ga v vladi poimenovali »načrt za rast«.
Tako imenovani mini proračun prvenstveno vsebuje obsežen vladni načrt znižanja davkov, ki bo v prvem letu državne blagajne stalo 19 milijard funtov, do finančnega leta 2026/27 pa okoli 45 milijard funtov (okoli 50 milijard evrov). V sveženj je vlada hkrati zapakirala tudi protidraginjske ukrepe. Med njimi je že oznanjena dveletna kapica na cene elektrike in plina za gospodinjstva. K temu je vlada dodala napoved kapice za podjetja, javne zavode in nevladne organizacije, ki bi veljala od oktobra letos do konca marca prihodnje leto. Stroški kapic so ocenjeni na okoli 60 milijard funtov (okoli 67 milijard evrov).
2/ Katere davčne reze je izbrala britanska vlada
Finančno ministrstvo pod vodstvom Kwartenga je izbralo naslednje davčne reze:
- znižanje osnovne dohodninske stopnje v aprilu 2023 z zdajšnjih 20 na 19 odstotkov ob hkratnem znižanju najvišje dohodninske stopnje z zdajšnjih 45 na 40 odstotkov;
- preklic nove dajatve za financiranje javnega zdravstva (NHS);
- preklic zvišanja nacionalnega socialnega zavarovanja, ki je bilo predvideno v višini 1,25 odstotne točke;
- opustitev davka na plače;
- preklic zvišanja davka na dobiček, ki bi se skladno z odločitvijo vlade nekdanjega premiera Johnsona aprila 2023 z 19 zvišal na 25 odstotkov;
- zaostritev pravil za pridobitev socialne pomoči za iskalce zaposlitve;
- odprava omejitev višine bonusov za bančnike;
- preklic zvišanja trošarin na pivo in vino;
- čezmorski obiskovalci bi lahko nakupovali brez DDV;
- znižanje dajatve za promet z nepremičninami v Angliji in Severni Irski – vrednostni prag za nakup nepremičnine brez dajatev se dvigne z dosedanjih 125 tisoč na 250 tisoč funtov, dodatno pa se odpravi dajatev za prvi nakup nepremičnine v vrednosti do 425 tisoč funtov (okoli 470 tisoč evrov);
- možni rezi v davke oziroma dajatve za naložbene cone, v Angliji jih vlada želi oblikovati 38.
Ministrstvo, ki je sicer v načrtu napovedalo tudi nekaj ukrepov na področju investicij, je glede davčnih rezov na vladnem spletišču objavilo tudi nekatere izračune. Po vladni oceni bo zaradi znižanja osnovne dohodninske stopnje v aprilu 2023 z 20 na 19 odstotkov okoli 31 milijonov ljudi plačalo po 170 funtov manj davka na leto.
Zaradi zvišanja vrednostnega praga brez dajatev pri nakupu nepremičnin bo po vladni oceni tipični kupec v Angliji prihranil 2.500 funtov; kot navaja ministrstvo, bi tipična družina, ki se preseli v dvojček, pri nepremičninski dajatvi prihranila 2.500 funtov, pri računu za energijo 1.150 funtov, in če gre za par s skupnimi prihodki 50 tisoč funtov, pri dohodnini na leto še 560 funtov, kar je skupaj 4.200 funtov.
3/ Kako vlada zagovarja davčne reze in zakaj City dvomi
Nova britanska premierka Liz Truss, ki je ta položaj prevzela, potem ko so jo na internem strankarskem izboru konservativnih torijevcev izvolili na čelo stranke, je že med kampanjo poudarjala, da bi kot nova premierka znižala davke, dodatno pa je trdila, da se v državi tako lahko izognejo recesiji (pred katero so sicer posvarili pri britanski centralni banki).
Na pomisleke, da bi napovedani izbrani davčni rezi koristili zlasti premožnejšim, pa je odgovarjala, da je narobe vse gledati prek prerazporeditve dohodka, ker da se ona zavzema za gospodarsko rast, ta pa koristi vsem. Enako zdaj komentira finančni minister v njeni vladi. Kot pravi Kwasi Kwarteng, so davčni rezi za spodbuditev gospodarske rasti pošteni za vse, čeprav bogatejši pridobijo več.
A o takem scenariju spodbujanja gospodarske rasti imajo dvome celo v londonskem finančnem središču City, je na podlagi pogovora z več finančniki, udeleženci na obvezniških trgih ter ekonomisti poročal BBC. Kot navaja, je v Cityju slišati svarila, da bi davčni rezi, ki so bili zasnovani za spodbujanje gospodarske rasti, lahko imeli celo nasproten učinek, torej da bi rast otežili, ker bi veliki davčni rezi pomenili velik pritisk, da bi britanska centralna banka morala obrestne mere zvišati hitreje, kot se je doslej pričakovalo.
4/ Kdo bo plačal za davčne reze
Ocenjena vrednost načrtovanih ukrepov je visoka, saj ti predvidevajo davčne reze za okoli 45 milijard funtov do leta 2026 in za okoli 60 milijard funtov protidraginjskih ukrepov, pri čemer je zamrznitev računov za energijo za gospodinjstva predvidena za dve leti. Vlada v načrtu zmanjšuje proračunske prihodke in povečuje proračunske izdatke.
Vlada meni, da bo z ukrepi lahko spodbudila rast, kar naj bi posledično prineslo večje proračunske prihodke. Je pa hkrati dala vedeti, da bo za financiranje načrtovanih ukrepov potrebno dodatno državno zadolževanje v obsegu več deset milijard funtov. To pa je tisto, kar je na trgih sprožilo burne reakcije: britanski funt je doživel skoraj prosti pad in je v primerjavi z ameriškim dolarjem zdrsnil rekordno nizko, povišali so se zahtevani donosi na britanske državne obveznice, kar pomeni, da se je cena britanskega zadolževanja ravnokar povišala.
Na finančno ministrstvo in sploh na vlado premierke Liz Truss so se usuli pomisleki in kritike tako doma (zaskrbljeni so pri fiskalnem svetu in Banki Anglije) kot na tujem (oglasili so se iz Mednarodnega denarnega sklada in bonitetne agencije Moody’s).
Pritisk je tako velik, da je pet dni po predstavitvi »mini proračuna« britanski finančni minister Kwasi Kwarteng že napovedal nekakšen »rebalans«. Obljubil je namreč, da bo vlada do 23. novembra dodatno pripravila »srednjeročni fiskalni načrt«. Hkrati naj bi neodvisni fiskalni čuvaj OBR isti dan objavil neodvisne napovedi o javnofinančnem stanju v državi.
5/ MDS in Moody’s zelo kritična do britanskega načrta
* Mednarodni denarni sklad (MDS) je v kritiki britanskega »načrta za rast« navedel, da zaradi povišanih inflacijskih pritiskov ne priporočajo velikih in neciljnih fiskalnih svežnjev, ker je pomembno, da fiskalna politika ne deluje v nasprotju z denarno politiko.
Ob tem so ocenili, »da bo narava britanskih ukrepov verjetno povečala neenakost«. Vlado so pozvali, naj razmisli o bolj ciljno usmerjeni podpori in naj znova oceni davčne ukrepe, zlasti tiste, ki koristijo tistim z visokimi dohodki.
* Pri bonitetni agenciji Moody’s so britansko vlado opozorili, da njen »mini proračun« z obsežnimi davčnimi rezi pomeni tveganje za dolgotrajno škodo dostopnosti državnega zadolževanja. »Veliko znižanje davkov brez financiranja je kreditno negativno. Take poteze vodijo do strukturno večjih primanjkljajev ob naraščajočih stroških zadolževanja, slabših obetih za rast in akutnih pritiskov javne porabe, ki izhajajo iz pandemije in desetletja varčevalnih ukrepov,« so zapisali pri bonitetni agenciji.
K temu so po navedbah Bloomberga pri agenciji dodali, da bi »trajnejši pretresi v zaupanju trgov, ki izhajajo iz pomislekov o verodostojnosti vladne fiskalne strategije, lahko trajno oslabili dostopnost britanskega dolga«.
6/ Ne le na tujem, kritični so tudi doma
Ob prej omenjenih dvomih v finančnem središču londonskem Cityju in kritiki iz laburistične opozicije so se odzvali tudi fiskalni in denarni politiki.
* Pri neodvisnem Inštitutu za fiskalne študije (IFS) so bili zlasti kritični do tega, da finančno ministrstvo ni bilo kredibilno glede financiranja ukrepov: »Minister je napovedal največji sveženj znižanja davkov v zadnjih 50 letih, ne da bi se vsaj malo potrudil, da bi se javnofinančne številke sestavile. Namesto tega se zdi, da načrt predvideva, da si bo vlada izposojala velike zneske po vse višjih obrestnih merah, javni dolg poslala po poti nevzdržnega naraščanja v upanju, da se bo povečala gospodarska rast.« Zapisali so še: »Minister Kwarteng se je pripravljen igrati z vzdržnostjo javnih financ, da bi spravil skozi velikanske davčne reze.«
* Nestanovitnost funta in cene britanskega državnega zadolževanja je bila tako velika, da so se iz britanske centralne banke BoE oglasili, »da skrbno spremljajo razmere na finančnih trgih«. Namreč, kot je med drugim poročal Bloomberg, so minuli torek stroški dolgoročnejšega britanskega državnega zadolževanja prvič v dveh desetletjih presegli pet odstotkov, ker so se na trgu na eni strani pripravljali na poplavo novih obveznic in pa možno agresivno zvišanje obrestnih mer. Iz Banke Anglije so po pisanju BBC v torek namignili, da so pripravljeni »bistveno« zvišati obrestne mere kot odgovor na upadanje vrednosti funta. Glavni ekonomist BoE Huw Pill je dejal, »da je potem, ko je finančni minister napovedal niz znižanj davkov, prišlo do pomembnih tržnih posledic«.
Po pisanju tednika Economist se je v razmerah šibkejšega funta, splošne in energetske draginje, višanja obrestnih mer, kar vse prizadene posojilojemalce, tudi državo v tej vlogi, ter v različnih vlogah gospodinjstva in podjetja, Banka Anglije znašla v kaši. Ob koncu minulega ponedeljka so vlagatelji na trgu izražali pričakovanja, da bo na prihodnjem zasedanju v novembru ključno obrestno mero zvišala za 1,5 odstotka, zatem pa naj bi zviševala še do sredine leta 2023, do ravni šest odstotkov. »Če denarni politiki obrestnih mer ne bodo zviševali tako agresivno, kot se pričakuje, bi se lahko vrednost funta še znižala, to pa bi poslabšalo problem uvožene inflacije. A tudi če bodo izpeljali tako velike obrestne dvige, je globoka recesije verjetna,« so zapisali pri Economistu.
7/ Sreda je prinesla urgentni ukrep Banke Anglije
Britanski funt se je šibil več dni, obenem se je zaradi dvomov o vladnem načrtu, ki so jih izražali na trgih, podražilo britansko državno zadolževanje.
Zatem pa je v dogajanje posegla britanska centralna banka Banka Anglije, saj se je odločila ukrepati, da bi obvladala rast donosov obveznic. Na trgu je s takojšnjim učinkom začela izvajati začasni načrt za odkup britanskih državnih obveznic z ročnostjo nad 20 let, s kvoto pet milijard funtov na dražbo. Prva dražba je bila še isti dan po napovedi programa, torej v sredo, zatem pa si bodo sledile vsak dan do 14. oktobra. Vire za odkup obveznic BoE črpa iz centralnobančnih rezerv.
Banka Anglije se je za načrt odkupa dolgoročnih obveznic odločila s pojasnilom, da bi nadaljnje motnje v tržnih razmerah lahko ogrozile finančno stabilnost in celo škodovale gospodarstvu.
Posledice ukrepanja so bile vidne takoj, kar se je poznalo tudi pri desetletnih obveznicah. Medtem ko je zahtevani donos na desetletne britanske državne obveznice v torek znašal 4,5 odstotka, se je v sredo popoldne spustil na štiri odstotke. Za ponazoritev: dan pred objavo »mini proračuna« je zahtevani donos za desetletne britanske obveznice znašal nekaj manj kot 3,5 odstotka.
0 Comments :
Post a Comment